Trinajst kolonij
Trinajst kolonij je skupno ime za kolonije v Britanski Severni Ameriki, tam, kjer je zdaj regija Vzhodne obale Združenih držav. Ustanovljene so bile z različnimi nameni. Nekateri ljudje so menili, da bodo zaslužili veliko denarja z novimi dobrinami v Ameriki, ki jih ni bilo mogoče najti v Evropi, kot je tobak. Drugi so odšli, da bi našli svobodo veroizpovedi ali preprosto za nov začetek. Nekateri so želeli prevzeti oblast in spremeniti stvari, ki jim niso bile všeč doma v Angliji.
Prva kolonija je bila Virginija, ki je bila ustanovljena leta 1607 v Jamestown, Virginia. Zadnja kolonija med trinajstimi, ki je bila ustanovljena, je bila Georgia leta 1732.
Trinajst kolonij (naštete od severa proti jugu):
- New Hampshire
- Massachusetts
- Rhode Island
- Connecticut
- New York
- New Jersey
- Pennsylvania
- Delaware
- Maryland
- Virginia
- Severna Karolina
- Južna Karolina
- Georgia
Kolonije so pogosto razdeljene v tri skupine. Severna skupina se je imenovala Nova Anglija in je vključevala New Hampshire, Massachusetts, Rhode Island in Connecticut.
Štiri Srednje kolonije so bile: New York, New Jersey, Pensilvanija in Delaware.
Južni del je imel pet kolonij: Maryland, Virginija, Severna Karolina, Južna Karolina in Georgia.
Nova Anglija je imela majhne kmetije in se osredotočala na ribolov, gozdarstvo, ladjarstvo ter majhno industrijo za zaslužek.[1]
Južni del je imel velike plantaže, ki so gojile tobak in kasneje bombaž. Plantaže so najprej obdelovali neplačani delavci, oz. služabniki za določen čas, ki so delali več let v zameno za prevoz v Ameriko in zemljo. Kasneje so jih nadomestili sužnji.
Srednje kolonije so imele kmetije srednje velikosti. Imeli so tudi ljudi iz mnogih različnih kultur s številnimi različnimi prepričanji.[2]
Vse tri regije so bile povezane z »atlantskim gospodarstvom«. Kolonisti so gradili trgovske ladje, trgovci pa so trgovali s sužnji, kmetijskimi izdelki, zlatom, ribami, lesom in proizvedenimi izdelki med Ameriko, Zahodno Indijo, Evropo in Afriko.[3]
Po francosko-indijanski vojni je Združeno kraljestvo uvedlo nove davke in druge zakone za poplačilo stroškov obrambe kolonij v sedemletni vojni, ki so razburili nekatere ljudi v kolonijah. To je pripeljalo do vojne med Združenim kraljestvom in kolonijami - Ameriška revolucijska vojna. Kolonije so navedle razloge, zakaj so želele postati neodvisne od Združenega kraljestva 4. julija 1776 v Deklaraciji neodvisnosti in postale po uspešni vojni za samostojnost znane kot Združene države Amerike.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Morison, Samuel Eliot (1972). The Oxford History of the American People. New York City: Mentor. str. 199–200. ISBN 0451-62600-1.
- ↑ Kennedy, David; Lizabeth Cohen in Thomas A. Bailey (2006). The American Pageant (13. izd.). Boston: Houghton Mifflin. ISBN 0618479406.
- ↑ Kurlansky, Mark (1997). Cod: A Biography of the Fish That Changed the World. New York: Walker. ISBN 0-8027-1326-2.